Trenutno ima večina medicinskih sester v operacijskih dvoranah v domačih bolnišnicah psihološke težave, kot so visok psihološki pritisk, čustvena nestabilnost in pomanjkanje sposobnosti samoregulacije zaradi narave svojega dela.

I. Psihološki pritisk
1, sprememba delovnega okolja: operacijska dvorana je posebno okolje, njegovo delo ima visoko stopnjo strokovnosti, tehnologije in kompleksnosti, z visoko stopnjo nevarnosti. V procesu operacije so kirurški instrumenti in predmeti kadarkoli v stanju kontaminacije, skupaj s slabimi aseptičnimi pogoji v operacijski dvorani, različni patogeni mikroorganizmi resno ogrožajo zdravje pacienta. Kirurške medicinske sestre ne potrebujejo le tesnega sodelovanja s kirurgi, temveč morajo sodelovati tudi z anestetiki pri anesteziji, transfuziji krvi, šivanju, zardevanju ran in drugih nalogah. Pri visokointenzivnem delu morajo medicinske sestre ohraniti visoko stopnjo koncentracije in jasen um, pogosto v stanju napetosti, visoko koncentriranem.
2, narava dela: medicinske sestre v operacijskih dvoranah so ena izmed najbolj usposobljenih zdravstvenih poklicev v bolnišnici z največjo delovno obremenitvijo. Operacija se običajno izvaja pozno ponoči, zato morajo medicinske sestre vzdrževati visoko stopnjo pozornosti po delu, da se soočijo z nepričakovanimi situacijami, ki se lahko pojavijo kadar koli. V procesu operacije se pogosto pojavijo bolniki srčni zastoj, poškodbe bolnikov itd., na psihološki kakovosti medicinskih sester predlagajo visoke zahteve. Zlasti nekatere težke, nevarne operacije, morajo imeti medicinske sestre visoko stopnjo psihološke kakovosti, da so kompetentne.

Drugič, izgorela služba
Izgorelost dela se nanaša na simptome, kot so dolgčas, ohlapnost, čustvena izčrpanost, nizek občutek dosežkov itd., ki se pojavijo v procesu dela posameznika. Medicinske sestre v operacijskih dvoranah zaradi posebne narave svojega dela opravljajo visokointenzivne in tvegane delovne naloge ter imajo večji psihološki pritisk. V klinični zdravstveni negi se medicinske sestre počutijo živčne in stresne ter so nagnjene k čustveni nestabilnosti, dolgočasnosti in drugim neželenim psihološkim učinkom. Študije so pokazale, da je izgorelost pogosta med medicinskimi sestrami v operacijskih dvoranah.

III. Spremembe samozavesti
S preoblikovanjem sodobnega medicinskega modela so se medicinske sestre v operacijskih dvoranah spremenile iz zgolj tehničnih operaterjev v ponudnike kliničnih storitev zdravstvene nege. Po tradicionalnem modelu zdravstvene nege kirurško koordinacijo dopolnjujejo medicinske sestre v operacijskem centru, ki imajo določene tehnične sposobnosti in fizično moč, kakovost kirurške koordinacije pa je na splošno visoka. Sodobni medicinski model zahteva, da ima medicinsko osebje ne le visoko raven tehničnih spretnosti, temveč tudi bogato humanistično znanje.

IV. Medosebna napetost
Zaradi dolgega delovnega časa je odnos med medicinskimi sestrami v operacijskih dvoranah ter zdravniki in medicinskimi sestrami napet, kar pogosto povzroča nezaupanje in nerazumevanje ter celo konflikte in protislovja, zlasti nekatere mlade medicinske sestre, ki se pri delu počutijo osamljene in nemočne, kar povzroča močno psihološko vrzel. Ko se ta negativna čustva kopičijo do določene mere, lahko povzročijo psihološke motnje pri medicinskih sestram.