Vrečke za kri po transfuziji je treba običajno hraniti 24 ur, ker se transfuzijske reakcije običajno pojavijo v 24 urah, po 24 urah po transfuziji pa neželenih transfuzijskih reakcij ni mogoče hraniti brez nadaljnjega shranjevanja.

Postopek jemanja krvi iz ene osebe in njenega hranjenja v drugo se imenuje transfuzija in se pogosto uporablja klinično za stanja, kot so krvavitve zaradi operacije, hude poškodbe, anemija ali motnje z nizko vsebnostjo beljakovin, resne okužbe in motnje strjevanja. Da bi bila transfuzija uspešna, mora lektin na površini darovalčevih rdečih krvnih celic ustrezati prejemnikovemu lektinu, tj. krvne skupine darovalca in prejemnika morajo biti združljive, sicer bodo protitelesa (lektini) v prejemnikovi krvi napadla darovalčeve krvne celice in tvorila krvni strdek z aglutinacijsko reakcijo.

Zato morajo bolniki med transfuzijo krvi posvetiti pozornost ujemanju krvnih skupin, tj. krvna skupina ABO darovalca in prejemnika je enaka, da se zagotovi, da se ne bo pojavila hemolitična reakcija. Hkrati se lahko po transfuziji krvi pojavijo neželeni učinki, kot sta zvišana telesna temperatura in alergija, pri čemer mora družina takoj pojasniti stanje zdravstvenemu osebju in sprejeti ustrezne ukrepe za zdravljenje.